Foto: http://www.trillek.si/
COLSKI GRAD TRILEKEna od dveh graščin, ki sta nekoč stali na Colu, je grad PODVELB. Postavil ga je baron Flachenfeld. Sezidan je bil na obeh straneh tedanje državne ceste, da je omogočil popolno zaporo prometa proti Hrušici. Nad cesto pa se je vil mogočen obok, po katerem se je vas nekaj časa imenovala Podvelb. Obok je kasneje razpokal in so ga leta 1840 podrli. Iz nekoč enotne graščine sta nastali dve ločeni zgradbi: Tomincova hiša in župnišče. Ob cesti so stala poslopja, v katerih so stanovali služabniki in podložniki.
Na začetku vasi so še danes vidni ostanki gradu TRILEK. Najprej je bil last plemičev Trileck. Od njih so ga kupili Abramsbergi in v njihovi lasti je ostal do zadnjih dveh stanovalcev. Od takrat graščina nezadržno propada. Najbolje je ohranjen stolp, ki ga je pred leti obnovil ZAVOD ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE. Na enem od vhodov v grad je letnica 1639 in začetnice AT ZT. V gradu so našli rimski miljni kamen iz 4. stoletja, ki ga sedaj hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani, in 15 rimskih srebrnikov iz še starejšega obdobja. Vipavski grof Lanthieri je leta 1693 grad skupaj z 52 kmetijami podaril za doto hčeri. Podložniki so se pozneje odkupili pri vipavskem grofu in bili oproščeni vseh dajatev in tlake. Ohranjena so imena hiš, v katerih so stanovali grofovi uslužbenci: pri Šribarju (šribar = pisar), pri Boselnu, pri Šenkovih. Kmetje so se v tistih časih preživljali z ovčerejo in gozdarstvom. Zaselek ŽAGOLIČ je dobil ime po številnih žagah, ki so stale ob potoku nad vasjo. Pravijo, da so pastirji iz sosednje grofije vodili preko posestva grofa Abensperga ovce napajat k temu potoku. Zaradi škode, ki jo je drobnica povzročala na njegovih pašnikih, je grof dal zajeziti izvir. Tako je bil prekinjen površinski tok vode, ki si je pod zemljo utrla novo pot. Žagolič je ostal brez vode in brez žag. |
NAŠ KRAJ v preteklostiVAS COL
Ob križišču cest proti Podkraju in proti Otlici se širi razpotegnjena vas Col, katere župnijska skupnost obsega tudi zaselke Orešje, Gozd, Malo Polje, Križna Gora, Žagolič in Sanabor, kjer se nahaja tudi podružnična cerkev sv. Danijela. Tod je iz Emone (Ljubljane) vodila rimska cesta. Iz rimskih časov so verjetno tudi utrdbe na Šancah, Šturmaniku in Rižemberku, ki so bile namenjene varovanju cestnega križišča. Pri teh utrdbah, sezidanih iz neobdelanega kamna in brez malte, so našli denar iz 3. in 4. stoletja. O Colu nam posredno sporoča omemba z dne 4. oktobra 1345 v urbarju, ki pravi: ... mons dictus Risimburch in contrata Vipaci sterilis et incultus (... tako imenovana gora Risimburch v vipavski pokrajini, neplodna in neobdelana) (M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, str. 260), medtem ko so se v urbarju iz konca 15. stoletja (1499) za zaselek Žagolič vse do današnjih dni ohranili nekateri priimki: Tomasitsch, Spiller, Serebotnikh, Czergol, Putz. V srednjem veku so na temeljih rimskih utrdb postavili grad Flachenfeld. Utrdbe so bile povezane z obokom, pod katerim je šla cesta. Zaradi oboka se je vas imenovala Podvelb (Unter dem Gewelb). Obok so podrli leta 1840. Sedanje ime - Col - spominja na pobiranje mitnine - deželne doklade na blago, ki so ga prevažali proti Idriji in Logatcu. Mitnica je delovala do konca 19. stoletja. Na desni strani ceste, nekoliko preden pridemo iz Ajdovščine na Col, so ostanki starega gradu Trilek z dobro ohranjenim stolpom. Grad je bil last grofov Trilekov, nato pa plemičev Abramsbergov, ki so bivali v Šturjah. Na vrtu gradu Trilek ali v Sanaboru so 1874 našli miljnik, ki je spravljen v Narodnem muzeju v Ljubljani. Je iz sivega lokalnega apnenca, višina 152 cm, premer 42 cm. Stal je ob rimski cesti Aquileja - Emona. Napis je zelo slabo viden, a čitljiv. Sporoča nam, da je bil miljnik postavljen v času cesarja Flavija Klavdija Julijana (361-363), ki so ga zaradi ponovnega uvajanja poganstva krščanski pisci pogosto imenovali Julijan Odpadnik. Vir: http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Poučevanje otrok na Colu se je začelo že pred letom 1850. Prvi učitelji so bili domačini, poučevali pa so pri Severju za župniščem. Leta 1873 je bila na Colu zgrajena šolska zgradba. Do priključitve primorske k Italiji so na Colu poučevali številni učitelji, med njimi tudi oče Dragotina Ketteja. Italijani so zaradi lažjega poitalijančevanja odprli številne enorazrednice, tako da je vsak večji zaselek imel svojo. Šolsko poslopje na Colu je bilo med II. svetovno vojno požgano, leta 1946 pa s pomočjo domačinov obnovljeno. V tej zgradbi se je pouk odvijal do leta 1985, ko je bilo poslopje obnovljeno, dozidan je bil tudi prizidek, ki pa na žalost ni bil dokončan. Leta 2002 je bila šola obnovljena. Zaradi gradnje je pouk potekal v začasnih prostorih: v župnišču in prostorih krajevne skupnosti.V novi šoli je prostora za devet oddelkov s pripadajočimi specialnimi učilnicami, skupaj za dvesto učencev. Leta 2003 je bila poleg šole zgrajena tudi nova športna telovadnica, v kateri se poleg telovadbe in športnih dejavnosti odvijajo tudi številne kulturne dejavnosti.
Šolski okoliš OŠ Col obsega naslednje kraje: Gozd, Malo Polje, Križna Gora, Žagolič, Col, Višnje, Bela, Podkraj, Hrušica in Vodice. Šolo pa obiskujejo tudi otroci iz naselij Sanabor in Nanos, ki sicer spadata v vipavsko občino. |